V začetku septembra letos sem imela predstavitev Jungovskega pogleda na depresijo v medgeneracijskem centru v Izoli. Dogodek je bil zanimiv, ker je med seboj interdisciplinarno povezal strokovnjake različnih strok. Tako, da smo se v istem popoldnevu predstavili psihologi, biopsihologinja, zdravnica družinske medicine, fizioterapevt in jaz kot psihoterapevtka. Celota znanja, ki se je podajala je bila res zanimiva!
Kar se mi je zdelo najbolj zanimivo je to, da je znanje o spopadanju z duševnimi težavami še vedno tabuizirano, oziroma da o tem ni veliko informacij. In ljudje kljub temu še vedno ne vedo točno na koga se obrniti, ko se v njihovih družinah ali pri njih samih pojavi ta problem. Tako, da je bil v tem primeru odgovor zdravnice v smislu, da je potrebno zaupati osebnemu zdravniku pri odkrivanju depresije seveda na mestu! Za odkrivanje obstaja vprašalnik, ki lahko pove ali se oseba nahaja v tem stanju ali ne, osebna zdravnica pa ima ta pooblastila, da nam recimo v primeru depresije predpiše uporabo antidepresivov.
Je pa zgodba o zdravljenju depresije tudi širša, povezana tudi s farmacevtsko industrijo in prepoznavanjem simptomov določene bolezni. Seveda je pomembno vedeti kdaj zdraviti simptome z zdravili in tabletami in kdaj je za zdravljenje potrebno tudi kaj več. Pomembnost psihoterapije je na tem področju še vedno premalo izpostavljena, predvsem pa večina ljudi misli, da je reševanje duševnih težav stvar psihiatrije, ki je spet medikamentozno. In seveda do določene mere to tudi drži, za hujše in težje oblike duševnih težav vsekakor.
Ozaveščanje psihoterapije sicer pomeni tudi rušenje stereotipov v povezavi z zdravljenjem. Ker problemov ne rešujemo samo s tabletami in se velikokrat zgodi tudi to, da z njimi dejansko izklopimo simptome s katerimi bi se v resnici morali spopadati, če bi želeli razumeti, kaj se dogaja v naši psihi. To je recimo temeljni vidik Jungovskega pogleda, da se ukvarja s simptomi in da želi odkriti kaj se dogaja v našem osebnem nezavednem. Depresija je po Jungu namreč potop libida nazaj v nezavedno, energija se v tem primeru obrača navznoter, kar lahko enačimo tudi z introvertnostjo obdobja in pomanjkanjem energije, ki je značilna za to stanje. V spopadanju z depresijo se ukvarjamo s podobami, fantazijami in simboli, ki se v procesu depresije sprožijo in jih poskušamo pripeljati do zavesti. Najbolj očitno in enostavno se jih da interpretirati v povezavi z analizo sanj. Uporabljajo pa se lahko tudi različne ustvarjalne tehnike.
Dokazano je, da psihoterapija pomaga, ker je to zdravljenje s pogovorom v varnem prostoru in preko odnosa dveh oseb, terapevta in njegovega sopotnika oziroma klienta. Pogovor lahko razumemo kot raziskovanje najglobljih plasti naše duše, dokazano pa je, da se sčasoma in v povezavi s predelavo osebnih zgodb, v možganih zgodi reorganizacija in sprememba strukture možganov. To je tista najbolj naravna sprememba nevroplastičnosti možganov, ki pa ima za posledico postopno boljše psihološko počutje in tudi spremembe na telesnem, nevrološkem in medosebnem področju. Poudariti je pomembno, da se možgani lahko razvijajo in spreminjajo celo življenje in da je to res tisti najbolj pomemben podatek za tistega, ki se odloči stopiti na pot psihoterapije.
*** Za več informacij o Jungovski psihoterapiji, arhetipski astrologiji in delu z umetnostjo pišite na info@mancasvara.si.
Fotografija: Edward Honaker, serija portretov o depresiji (http://www.fubiz.net/en/2015/09/25/depression-illustrated-through-surreal-self-portraits/)
Spoznajmo depresijo, razmislek o depresiji in psihoterapiji!