Saturnalije

Od 17. do 23. decembra so v starem Rimu praznovali Saturnalije. To je bil čas praznične hrane, gostij, pitja, petja, plesa in veselja. Praznik je bil posledica združitve več zimskih festivalov skozi stoletja, njegova dolžina pa se je z leti spreminjala. Večina praznovanj se je vrtela v času pred zimskim solsticijem, simbolika praznovanja pa je vsekakor povezana s prehodom letnega časa. Saturn je bil v starem Rimu bog setve in poljedelstva, zimski solsticij pa so imenovali bruma.

Običajno togi rimski zakoni so se v času saturnalij zrahljali. V tem času so tako gospodarji služili svojim sužnjem in odrasli otrokom. Sužnjem je bilo dovoljeno igranje iger na srečo, v tem času pa so običajno nosili plašč svobode imenovan pillium, ki je simboliziral njihovo svobodo za časa saturnalij. Rimski aristokrati so za nekaj časa pospravili svoja konzervativna oblačila in jih zamenjali za oblačila bolj živih barv.

Ljudje so slavja pripravljali v svojih domovih in templjih posvečenih bogu Saturnu. Na ulici so si voščili z vzklikom Io Saturnalia, tako si npr. danes voščimo z Vesel Božič ali Srečno Novo leto. Ob praznovanju je moral biti obvezno prisoten tudi kip Saturna. Kipi, ki so jih imeli takrat v templjih so imeli stopala zvezana z volnenimi trakovi, za časa saturnalij pa so te trakove odvezali, kar je simboliziralo to, da so bili Rimljani za časa praznovanja prosti vseh okov, vezi in družbenih pravil vsakodnevnega življenja.

Kot zanimivost tudi to, da se takrat niso obdarovali z darili, pač pa so si ljudje podarjali bele sveče imenovane cerei, ki so simbolizirale naraščajočo količino dnevne svetlobe po zimskem solsticiju. Obdarovali so se tudi z glinenimi obrazi sigillariae. V čast Saturnu so si podarjali tudi bodiko in različno jagodičevje.

Nekateri viri navajajo, da so Saturnalije praznovali vse do 8. stoletja našega štetja, z vzponom krščanstva pa se je ta precej poganski običaj začenjal izgubljati. Tudi v Starem Rimu je naletel na veliko neodobravanj in moralnih sodb, saj so bile množice ljudi v tem času povsem brez kontrole.

Vir: HistoryExtra
Fotografija: William Adolphe Bouguereau