Pasji dnevi naj bi trajali od 23. julija do 23. avgusta, ponekod naj bi se začenjali že 3. julija. Danes so splošno znani kot vroči dnevi poletja. Izvor besedne zveze sega daleč nazaj in je povezan z zvezdo Canis Majoris in z ozvezdjem Sirius ter Orion.
Manj znano je, da pasje dneve povezujemo z zvezdo Sirius, ki začne vzhajati na jutranjem nebu skupaj s Soncem po 20. juliju v ozvezdju Velikega psa. Že od Rimskih časov dalje so bila z zvezdo povezana številna verovanja in vraže. Verjeli so, da zvezda prinaša nesrečo ljudem, živalim in posevkom. Štirje tedni pasjih dni pa so veljali za nesrečno dobo, v srednjem veku v tem času niso obhajali niti božje službe, zvezdo Sirij pa so imenovali tudi pasja zvezda. Verjeli so, da v tem času pridobijo na moči psom podobni zli demoni, ki so škodovali vsemu, kar na svetu živi. Po drugih pričevanjih naj bi bil to čas podzemeljskega božanstva Nehalenije, kateri so žrtvovali pse, da bi naklonila dobro letino.
Huda vročina, ki se pojavi v tem času je zdravju nevarna, razgreta voda pa je lahko tudi okužena in zato prinašalka bolezni. V starih zapisih najdemo navodila, da naj te dni ne bi pili iz odprtih voda, se kopali ali umivali las, prepovedi pa so razširjene tudi na druga področja: v teh dnevih naj se ne bi poročali, zakonci naj bi se izogibali drug drugemu, v tem času naj se ne bi sekal les ali jedlo zelje. Ponekod niso smeli niti na njivo ali v vinograd. Veljali so reki: Če je začetek pasjih dni moker, bo konec suh ali pa Če je prvi dan pasjih dni dež, bo deževalo štirinajstni dni.
Po zvezdi Sirius so v Egiptu je uravnavali poplavno obdobje Nila in jo častili kot boginjo Sopdet. V Grčiji je postala znanilka vročih dni. Grški pesniki so verjeli, da prinaša vročino, povezovali pa so jo tudi z grmenjem. Homer je v Iliadi zapisal, da Sirius v poletnih dnevih ljudem prinaša vročino in trpljenje.
Vir: Niko Kuret, Praznično leto Slovencev, Wikipedija
Fotografija: Barvna različica prikazuje detajl Canis Major v Monocerosu, Argo Navis, l’Atelier de l’Imprimeur, Pyxis Nautica by Alexander Jamieson. Objavljeno v Celestial Atlas, Februar 1822.
English