V Beogradu še do 20. januarja 2020 poteka odmevna retrospektiva Čistilec slavne srbske umetnice Marine Abramović. V odprtem pismu, ki ga je naslovila na medije, je zapisala, da se “vrnitve v svoje rojstno mesto zelo veseli in da se počuti ganjeno”. Svojo umetnost bi rada približala mladi generaciji, ljudem pa želi predstaviti svoje delo zadnjih petdesetih let. Vsaka nova generacija ima posebno energijo, ki je zanjo, kot pravi, večen navdih.
Razstavo so v beograjskem Muzeju moderne umetnosti slavnostno odprli 21. septembra 2019, Marina pa se v svoje rojstno mesto vrača petinštirideset let po tem, ko je kot devetindvajsetletno dekle zapustila Beograd in odšla v Amsterdam. Razstava v rojstnem mestu je po toliko letih predvsem simbolno dejanje, ponoven stik z njeno državo in predniki.
SATURNOV POVRATEK, ULAY IN ODNOS Z MAMO
Starost 29 let je za astrologe tudi podatek, da se je Marinina selitev zgodila ob t. i. Saturnovem povratku, v tistem obdobju našega življenja, ko zasadimo seme svojega odraslega življenja. Vpogled v Marinino astrološko mandalo nam govori o njenem močnem Saturnu v konjunkciji s Plutonom v Levu v prvi hiši, ki podpira Sonce v peti hiši, hiši samoizražanja in ustvarjalnosti, saj z njim tvori harmoničen trigon. V Amsterdam se je preselila zaradi povabila na razstavo v tujini, selitev pa ji je prinesla tudi ljubezen njenega življenja, nizozemskega umetnika Ulaya, prav tako Strelca, ki ima (kako nenavadno) rojstni dan na isti dan kot ona. Ne gre spregledati karmičnega odnosa, ki ga je verjetno prav tako prinesel Saturn.
“Svoj uspeh dolgujem mami, ki mi je vsadila vojaško disciplino. Imela sem težko otroštvo, toda težje ko je otroštvo, boljši umetnik postaneš, ker imaš dovolj gradiva, na katerem lahko delaš.« (Hoja skozi zidove, 2016)
V knjigi spominov Walk Through Walls (Hoja skozi zidove), ki je izšla leta 2016, se je Marina odraščanja v Jugoslaviji spominjala takole: “Prihajam iz mračnega mesta. Povojna Jugoslavija, sredina štiridesetih pa vse do sredine sedemdesetih. Komunistična diktatura pod maršalom Titom, trajno pomanjkanje vsega, sivina povsod. V socializmu in komunizmu obstaja neka vrsta estetike, ki temelji na grdoti.” V povezavi s sivino je verjetno zelo pomembno dinamiko odigral tudi njen problematičen odnos z mamo Danico. Vse do njenega odhoda v svet je Danica Marino kontrolirala in omejevala do te mere, da se nikoli ni počutila zares svobodno.
Danica Rosić in oče Vojin Abramović sta bila partizana, ki sta se med drugo svetovno vojno zaljubila, si v bitki rešila življenje in se po vojni poročila. Zaradi statusa heroja sta bila v komunistični federaciji relativno privilegirana in v dobro pozicioniranih službah. Danica je delala kot umetnostna zgodovinarka in kuratorka v Muzeju revolucije v Beogradu, Vojin pa je dobil službo vojaka v elitni Titovi gardi. Kljub privilegijem in razkošnemu meščanskem stanovanju v centru Beograda njun zakon ni bil srečen, veliko sta se prepirala, Vojin je imel tudi veliko drugih žensk. Na vse to kaže tudi njena astrološka mandala, saj ima Marina kljub temu, da je rojena v znamenju Strelca s Soncem v peti hiši, v Škorpijonu v četrti hiši kar štiri planete, med drugim retrogradna Venero in Merkurja.
ODNOS Z MAMO, ODNOSI, KOMUNIKACIJA
Prvih šest let življenja je Marina odraščala z babico, globoko verno osebo, ki je v njej vzbudila in razvila potrebe po ritualih, ki so jo vedno fascinirali, tudi v kasnejšem življenju, in ki jih na izviren način uporablja tudi v svojih performansih. S starši je zaživela šele po rojstvu mlajšega brata. Njen odnos z mamo in osnove varne navezanosti so bile torej zanjo tako kot za vso povojno generacijo potisnjene v roke starih staršev.
O svoji materi je v omenjeni knjigi spominov zapisala, da je bila poosebljenje “hladu in odmaknjenosti”. Marino je vzgajala v vojaškem duhu, ki je poudarjal disciplino, delavnost, odrekanje ter nenehna pravila obnašanja. Kasneje ji je povedala, da jo je tako želela zavarovati pred tem, da bi v življenju postala preveč krhka. Zagotovo lahko to povežemo tudi s tem, da je Danica svojo mladost preživela v težkih časih pred drugo svetovno vojno, ko so ji v sumljivih okoliščinah umorili strica in očeta, ter da se je v partizane in aktivno bojevanje vključila predvsem s strastno željo, da bi se borila proti fašizmu in s tem verjetno maščevala svoje prednike.
Arhetipsko zasnovo strogosti in discipline najdemo tudi v Marininem astrološkem kozmosu, saj Pluton in Saturn v Levu v prvi hiši govorita o popolni kontroli lastnega telesa in načina izražanja. Disciplina in delo s telesom sta tako postali Marinina stalnica tudi v povezavi z umetnostjo. To je zanimivo tudi zato, ker v astrološki karti nima planetov v zemeljskih znamenjih, kar pomeni, da je svojo kariero in umetniški opus gradila na inferiorni čutilni funkciji.
“Ko vstopite v stanje performansa, lahko spodbudite svoje telo, da počne stvari, ki jih drugače ne bi mogli početi.” (Hoja skozi zidove, 2016)
UMETNOST PERFORMANSA, SIMBOLNA DEJANJA, ISKANJE SKOZI TRANSFORMACIJO
Umetnost performansa se je začela razvijati v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja in izhaja iz konceptualne moderne umetnosti, predvsem pa iz avantgardnih gibanj z začetka 20. stoletja (futurizem, dadaizem). Ponavadi vključuje konceptualno sporočilo, ki ga umetnik prikaže in odigra, tako da uporabi različne umetniške zvrsti (glasba, igra, poezija, telo).
Marinin najbolj znan beograjski performans, ki ga je izvedla leta 1974, se je imenoval Rhythm 5. Vključeval je gorečo peterokrako zvezdo, v katero je Marina vstopila po seriji obrednih opravil (striženje las, nohtov, sleči se do golega) in v njej simbolično izgorela. Simbolična dejanja je v različnih oblikah razvijala skozi celo življenje, s tem pa se preizkušala do skrajnih meja svojih zmogljivosti. Preko performansa se je leta 1988 tudi razšla s svojim dolgoletnim partnerjem Ulayem. Ideja je bila, da se kot par še zadnjič srečata na sredini Kitajskega zidu in se tam razideta. Njuno slovo je bilo čustveno in čutno, za oba tudi zelo boleče.
Simbolična dejanja odpirajo vrata nezavednemu in so po Jodorowskem tako imenovana psihomagija, saj nam pomagajo izraziti, predelati ali razumeti nezavedne vsebine. Marinine performanse lahko razumemo tudi kot psihomagična dejanja, s katerimi od začetnega prečiščevanja in osvobajanja izpod tesnobnega materinega prijema (Luna v osmi hiši, močen Škorpijon) preko soobstajanja z drugim (performansi z Ulayem) prihaja do sebe in ponovnega srečanja z drugim (zadnji performansi, kjer je vključena tudi publika). Nekoč je izjavila, da “nenehno preizkuša svoje meje zato, da bi se lahko vedno znova transformirala”.
“Zlasti performansi, ki dolgo trajajo, imajo veliko transformativno moč. Ti postanejo pravo življenje, zelo so intenzivni tako zame kot za gledalce, ki takrat mislijo s trebuhom, in ne z glavo. Performansi mi dajo energijo, ki jo lahko preoblikujem in vrnem.” (Hoja skozi zidove, 2016)
VRAČANJE DOMOV, ŠAMANSKI PROCES
Vračanje domov je vsekakor najbolj simbolično in nezavedno dejanje šamanke, ki svojo umetnost uporablja do te mere, da postane zdravilna. Tudi sicer je svoje šamanske spretnosti urila na srečanjih s šamani v Braziliji in drugod po svetu. V trenutni konstelaciji Marinine karte izstopa konjunkcija tranzitnega Plutona in Saturna v Kozorogu na njenem descendentu ter alkimija Kirona na MC-ju v Ovnu, ki aktivira njen močan ognjeni trigon med Soncem in konjunkcijo Pluton-Saturn. To vsekakor kaže, da se bo preko soočenja z drugimi soočila tudi z lastno bolečino in jo morda transformirala v nekaj izjemnega, kar bo mogoče pomembno tudi na kolektivni ravni. Čiščenje je v tem primeru globinsko in intenzivno, kot sama pravi, pa z delom preko svoje umetnosti pomaga dvigovati zavest ljudi.
“Če bi se ozirala na to, kaj vse so o performansu in meni pisali v sedemdesetih letih, najbrž sploh ne bi šla iz stanovanja in še manj nadaljevala. Desetletja pozneje, ko sem dopolnila šestdeset let, mi je uspelo pokazati svetu, da je performans mainstream, ker ima prostor v muzeju in vsebuje čisto nematerialnost, čisto energijo. To mi je uspelo zgolj z enim stolom, ki sem ga ponudila občinstvu. Kustos je takrat mislil, da bo ta prazen, vendar nikoli ni bil prazen.” (Hoja skozi zidove, 2016)
RAZLAGA TERMINA: PSIHOMAGIJA – Terapevtska tehnika, katere cilj je zdraviti psihološke rane posameznika. Razvijati jo je začel režiser in pisatelj Alejandro Jodorowsky. Terapija temelji na prepričanju, da lahko izvajanje določenih simboličnih dejanj vpliva neposredno na um in ga sprosti travm, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Tehnika vključuje natančno preučevanje družinskega debla in je po fenomenološkem pristopu podobna tehniki Berta Hellingerja.
Članek je bil objavljen v zimski številki Revije Anima, revija je nastajala na temo “Moč prednikov”, kupite jo lahko na: https://hermes.ipal.si/izdelek/anima-zima-2019/ ali jo naročite pri meni osebno.