Ker prihaja čas dopustov in krajših ter daljših potovanj sem malo pobrskala po simboliki potovanj. Vsako potovanje ima svoj smisel ali namero, še posebej v sanjah. Po Jungu je simbolika potovanja nekaj, kar priča o nezadovoljstvu in kar nas žene v iskanje novih obzorij. Takšne želje po potovanjih so po njegovem “iskanje izgubljene matere”. Cirlot celo pravi, da gre tu za “beg od matere”.
Pomembno je kam potujemo, simbolično in tudi sicer. Če se v potovanju spuščamo navzdol, potujemo verjetno na področje nezavednega. Včasih je lahko potovanje “v pekel” tudi samoobramba, samoopravičevanje, samokaznovanje ali regresija, čas, ki ga potrebujemo zato, da nekaj spoznamo.
Potovanje po zraku ali nebu pomeni vstop v svet duha. Simbolika gore v potovanjih je zelo pozitivna, saj pomeni trud, ki ga sanjalec vlaga v vzpon na goro. Izraža neko globoko željo po notranji spremembi, novih izkušnjah, ki je še bolj očitna kot, če bi sanjali, da se premikamo iz kraja v kraj. Potovanje je lahko tudi iniciacija in neko duhovno napredovanje, v budizmu je to lepo izraženo kot premikanje ob Osi sveta. Potovanje je lahko tudi iskanje obljubljene dežele ali romanje k sebi.
Obstajajo tudi potovanja junakov, ki so arhetipska in jih lahko povežemo z zgodbami o slavnih junakih: Enej, Odisej, Dante, Guliver. To so predvsem arhetipske izkušnje junakov na svoji individuacijski poti. V literaturi je nešteto čarobnih zgodb in različnih prispodobah, ki jih lahko v njih najdemo, večinoma pa je simbolika v njih vezana na pustolovščino in raziskovanje.
Zavedati se moramo, da je včasih pretirana želja po potovanju lahko tudi beg pred samim seboj. Baudelaire je lepo rekel: “Pravi popotniki so tisti, ki odhajajo, ne da bi odpotovali”. Morda v razmislek, za te dni … največje potovanje je namreč tisto, ki ga človek opravi in začne v samemu sebi.
Vir: Slovar simbolov, Chevalier-Gheerbrant
Fotografija: Pixabay
English