Ali se je v vaših sanjah kdaj pojavila podoba drevesa? Drevo je eno najbogatejših in najbolj razširjenih sanjskih simbolov. Je simbolična upodobitev entitete in hkrati tudi simbol življenja, ki se nenehno razvija proti nebu, zato simbolizira nekaj navpičnega in pokončnega. Povezuje tri ravni kozmosa: podzemlje, površje zemlje in višave z vejami ter vrhom.
V kozmologiji indijancev drevo povzema simboliko selitve duš, gre za lestev, po kateri se predniki povzpnejo vse do neba. Drevo življenja je tudi simbol nesmrtnosti in preporoda, saj se v njegovi cikličnosti izraža smrt in nov začetek. “Če je obdarjeno s svetimi silami je takšno zato, ker je navpično, ker raste, ker izgublja in obnavlja liste in se s tem regenerira: neštetokrat umre in se znova rodi.”
Jung za razlago simbola drevesa uporabi mit o Kibeli in Atisu. Kibela, mati bogov je simbol materinskega libida, prav tako androgina kot drevo. Vendar je polna ljubezni do svojega sina, Atisa. Mladi sin si poželi nimfo, Kibela pa ga iz ljubosumnosti naredi norega.
Jung dalje razlaga: “Atis se na vrhuncu blaznosti, v katero ga je pahnila mati Kibela, ker je bila noro zaljubljena vanj, kastrira pod borom, drevesom, ki igra glavno vlogo v poznejšem čaščenju tega boga.” (Rimljani so vsako leto bor prekrili z girlandami in nanj obesili Atisovo podobo, potem pa so drevo posekali, da bi simbolizirali kastracijo). “V silnem obupu je Kibela izruvala drevo iz zemlje, ga odnesla v svojo jamo in jokala.” Gre za htonično mater, ki je sina skrila v svojo duplino, se pravi v svoje naročje; kajti po drugi verziji je bil Atis spremenjen v bor. To je simboliziralo ljubezen sina, navezanega na svojo mater.
V cesarskem Rimu so posekan bor, spomin, simbol ali privid Atisa, slovesno prenesli na Palatin vsakega 22. marca, na praznik, imenovan Arbor intrat. Ambivalenca v simboliki drevesa je hkrati falus in maternica, Jung pa razlaga, da dvojno drevo simbolizira postopek individuacijae, med katerim se združujejo nasprotja v nas.
Povzeto po: Slovar simbolov, Chevalier-Gheerbrant
Fotografija: Endrjú Koula Koulowitz