V soboto 20.06.2020 ob 21:44 praznujemo poletni solsticij. Pri nas ga imenujemo tudi sončni kres ali sončev obrat. Glede na cikličnost letnih časov je to zelo pomemben čas letnega prehoda. Naš pregovor pravi: “O kresi se dan obesi, ali o kresi se dan prebesi”. Na ta dan se torej začne dan krajšati.
Kres je najskrivnostnejši dan poletnega obdobja, saj je sonce takrat najvišje, njegovo izročilo pa verjetno paše še v pogansko dobo, v krščanski tradiciji ga vežemo sicer tudi na praznik Ivanovega, ki ga praznujemo 24. Junija. Že od nekdaj je torej ta čas poln obredov, šeg in verovanj.
To je čas, ko se sonce obrne od poletnega viška in moči proti jesenskemu padcu, Janua Inferni. Je tudi sončni praznik perzijskega Mitre, boga sonca in svetlobe, ki je bil v času Rimskega cesarstva pomemben in zanimiv kult. Ostanke mitrejskega kulta v Sloveniji najdemo na Ptuju, v zamejstvu pa v Devinu blizu Trsta.
V tem času svoje moči preizkušajo škrati, vile in druga nadnaravna bitja. Podobne običaje na kresno noč tako lahko opazujemo vse od Islandije pa do Sredozemlja. Povsod je v ospredju pomoč soncu pri ohranjanju njegove moči. Najlažje sredstvo za ohranjanje njegove moči pa je bil simbolično kot vir življenja prav ogenj. Ogenj so netili tem bližje nebu, zato najraje po hribih in gorah, ker naj bi tam prejemalo največ toplote in svetlobe. Okoli kresa se je plesalo in pelo v smeri gibanja sonca.
Povsod po Evropi so ljudje skakali čez ali skozi ogenj in verjeli, da višje kot bodo skočili višji bo njihov pridelek (npr. pšenica). Živino so gnali skozi ogenj, da bi se ta očistila, saj naj bi ogenj odganjal bolezni in zle sile.
Značilni so tudi venci iz “magičnih” rastlin kot so praprotno seme, divji pelin, omelo in razne “zlate solarne rože”. Rastline je bilo potrebno nabirati na tešče pred zoro, ko je bila na njih še rosa. Simboliko vode tukaj povezujemo z očiščevanjem, ki je na ta dan najmočnejše (ponoči in zjutraj pred sončnim vzhodom). Zato so povsod po Evropi na kres častili tudi vodnjake, potoke in reke, se v njih kopali ali pa se valjali v jutranji rosi.
Venček, ki se je spletel na solsticijevo noč je služil kot varovalo pred zlimi duhovi celo leto, v hišo pa je prinašal srečo, ljubezen in zdravje.
Pripravila: Manca Švara
Vir: Velika knjiga o praznikih, Damjan J. Ovsec
Vir fotografije: https://mythologymatters.wordpress.com/2015/06/19/summer-solstice-mythology-midsummer-night/
***Za več informacij o Jungovski psihoterapiji, arhetipski astrologiji in delu z umetnostjo pišite na info@mancasvara.si.
English