Letošnje ustavitve javnega življenja sem pozimi in dobršen del pomladi izkoristila za študij psihološke astrologije in izpite, ki mi še manjkajo do diplome iz psihološke astrologije na Institutu Ipal. Študij na Institutu sem začela leta 2013, takrat zelo naivno navdušena in ponižno vesela, da se lahko poglabljam v ta stara znanja, ki so v sodobni preobleki združena z znanji jungovske analize in tehnik analitične psihologije, predvsem v povezavi z aktivno imaginacijo, alkimijo in sanjami. Študij sem leta 2019 nadgradila s klasičnim študijem Jungovske analitične psihologije, ki moje predhodno znanje lepo dopolnjuje in osmišlja.
Svet simbolike me je od vedno zanimal, poglabljanje mi je blizu, raziskovanje nezavednega še bolj. In seveda dolgo traja, ni tako, da bi šel na en seminar, ampak se znanje nabira počasi, zelo počasi. Je tek na dolge proge. Prav tako pomembno kot znanje, ki ostane za vedno s teboj, je tudi alkimijsko kuhanje in preobrazba, ki jo sproti doživljaš na sebi. In tako je tudi z astrološkimi svetovanji, ne morejo nam dati vseh odgovorov, lahko nam pa pomagajo na poti odkrivanja lastne poti in odnosa do sprememb, spremembe moramo še vedno narediti sami in pot do tam je ponavadi dolga in polna ovir.
Pri raziskovanju zgodovine astrologije sem naletela na krasno knjigo Thomasa Moora – The planets within, ki me je navdušila. V njej Moore opisuje astrologijo Marsilia Ficina, prvega pravega renesančnega humanista, zdravnika, prevajalca, filologa in tudi astrologa. Ficino je bil zdravnik Cosima Medičejskega, takratnega vladarja Firenc in začetnika dinastije Medičejcev, ki je bila ena najmočnejših političnih družin v takratni Evropi. Dinastija je vladala od 1100 vse od 1434 do 1737 leta, v takratnem času pa so Firenze postale središče sveta.
Marsilio Ficino, poetična teologija, svet z dušo
Oče Marislija Ficina je bil zdravnik Cosima Medičejskega, ki je vladal 1389-1464 in je bil tudi začetnik politične dinastije Medicejcev v Firenzah. Cosimo je v Marisiliu kmalu prepoznal intelektualno nadarjenost in postal njegov mecen. Spodbujal ga je k učenju bizantinskih in renesančnih humanistov ter gnostikov. V Firenzah so po njegovi pobudi 1459 ustanovili moderno Platonsko akademijo, njen voditelj pa je postal prav Marsilio Ficino. Ficino je leta 1484 tudi prevedel Platona in izdal Dialoge. Poleg tega pa se je seznanil tudi neoplatonističnimi klasiki, gnostičnimi besedili (Corpus Hermeticum) in iz njih črpal svoje teorije o delu z astrologijo. Blizu so mu bili Pitagorejci, predvsem pa Hermes Trismegestus, zato lahko v njegovih zapisih najdemo veliko referenc in povezav z alkimijo.
Ficinovo delo včasih imenujejo poetična teologija, saj je polno podob iz živahnega življenja renesančnega kolektivnega nezavednega. Tepodobe so bogate in barvite, veliko bolj kot današnje racionalistične razlage vesolja, znanosti, filozofije in umetnosti. Poudariti velja, da gre za čas pred razsvetljenstvom, ko je bila astronomija še združena z astrologijo, kemija z alkimijo, tudi glasba in umetnost sta upoštevali veliko bolj široke in mitološke razsežnosti svojega delovanja.
Iz vidika podob je bil to vsekakor bogat čas. Prav podobe nas pripeljejo bližje k sanjam oziroma poeziji duše po Ficinovo (poetica animae). Ficinova renesančna drža se lepo vidi v tem, da se je sam imel za zdravnika duše, ki je za dušo najprej poskrbel iz duhovnega, nato pa še iz fizičnega vidika. Njegove knjige so polne nasvetov in priporočil za blažitev določenih planetarnih vplivov. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da je Ficino že imel globok psihološki uvid in začel s svojim delom izvajati že psihoterapijo duše, kot jo razumemo danes. Zanj in za renesančnega človeka je pomembno vlogo odigrala tudi glasba, sam se je naučil igrati na harfo s katero je izvajal tudi glasbeno terapijo.
Pojem duše pri Ficinu izhaja iz Platonske tradicije, tako, da imajo po njegovem ljudje, stvari in tudi glasba lahko dušo. Ko individualna domišljija človeka sreča predmete v svetu, se s tem dotakne njegove duše. Človeška domišljija je torej nenehno na delu in ustvarja metafore iz vsega, kar vidi. Človek je zato kot nekakšna žival, ki ustvarja simbole. Vse, kar srečamo tekom dneva ali življenja se vpiše v našo dušo, kasneje pa se nam lahko pojavi v sanjah ali domišljiji. Po tej logiki torej stvari obstajajo izven realnosti, ki jo poznamo, pomen stvarem pa dajemo mi sami. James Hillman je rekel »Pojavi oživijo in prenašajo dušo skozi naše domiselne fantazije o njih. Ko o svetu nimamo fantazije, je ta objektiven, mrtev.« Domišljija je tisto, kar nas povezuje s svetom, z domišljijo dajemo svetu pomen.
Duša se izraža v podobah, nezavednih dejanjih, sanjah. Tudi čustva so del duše, ampak niso povezana z domišljijo. So pa pomemben del življenja duše. Čustva so tista, ki nas premaknejo v gibanje, lahko bi temu rekli, da so čustva tista, ki premaknejo dušo.
Psihološko življenje, pomen domišljije, funkcije duše
Ficino dalje govori tudi o duhu, ki je bistven za psihološko življenje in ki je odvisen za aktivnost duše v psihološkem smislu. Brez duha ne moreš imeti duše. Tako kot je duša povezava med razumom in telesom, tako je duh most med dušo in svetom. Duh naj bi bilo možno zaznati v krvi, naj bi bil neviden hlap, ki nas dela žive. Lahko bi ga povezali z zrakom, oziroma »duhom« in izžarevanjem posameznega človeka. Preko duha se duša polni, duh je tisti, ki hrani dušo. To se lahko zgodi spontano (nezavedno) ali s pomočjo umetnosti in zavestnega delovanja.
Psihološko življenje je zato po njegovem povezano s tem, da se zavestno odločimo razvijati stvari, ki so dobre za dušo in jih v terapevtskem smislu razvijati z namenom, da z njimi ustvarimo globlje zavedanje samega sebe. Ficino temu reče, da postanemo čim bolj »nebeški«, povezani s kozmosom oziroma lastno kozmološko matrico. V svojem notranjem svetu imamo lahko globijo, raznolikost, gibanje in obliko. Vse to izhaja iz planetov v naši notranjosti, ki se gibljejo kot planeti zunanjem svetu.
Iz tega izpelje zelo izvirno idejo psihoterapije s pomočjo astrologije umetnosti kot umetnosti pomnjenja. Astrološko simboliko naj bi bilo po njegovem pomembno imaginirati v domišljiji, saj naj bi delovala kot močen simbol in s tem nagovarjala dušo s pomočjo domišljije.
Pomen astrologije z dejanjem domišljije s tem pridobi na globini, Ficino je verjel, da se planetarni vplivi s pomočjo domišljije poglobijo in s tem pridobijo neko notranjo kvaliteto, ki oživi domišljijo in duha. Duša naj bi po Ficinovih besedah s tem bila stimulirana, da na površje pripelje oblike, ki so nekje globoko v umu. Ni čudno torej, da je Ficino imel tako ogromen vpliv na umetnost in umetnike renesančnega časa, saj je njegova filozofija spodbujala ustvarjanje podob, tudi sicer je verjel, da je smisel umetnosti nahraniti dušo in nahraniti njen arhetipski spomin. Na ta način človek dobi smisel in zadovoljitev tudi na psihološkem nivoju.
Delo s psihološko astrologijo, interpretacija, sanje
Horoskop je za Ficina predvsem delo z domišljijo. Pomnenje planetarnih aspektov, pozicij, tranzitov je zanj način treninga spomina. Konkreten proces pri tem poraja številne podobe, fantazije, zgodbe, ki so povezane s krajem in uro rojstva. Ko na vse to pogledamo skozi prizmo staršev in sorodnikov lahko dobimo pravi psihološki portret osebe. Ficino je priporočal, da prej ali slej v življenju gremo skozi ta proces spoznavanja in potretiranja, da si torej vsak človek vsaj enkrat v življenju privošči izdelavo rojstne karte.
Proces interpretacije je predvsem metaforičen, če obstaja 7 planetov zagotovo obstaja veliko več arhetipskih situacij, ki so pomembne za dušo. Za interpretacijo je pomembno predvsem simbolno predstavljanje, pri tem pomaga lahko tudi umetnost ali psihologija. Zanimive so tudi sanje, ki pomagajo premostiti govorico ega in nagovoriti dušo.
Ficino je poudarjal, da je interpretacija predvsem branje planetov znotraj človeka. Planeti so premiki duše v človeku samem, glede na njegovo ego strukturo in obrambne pozicije. V Jungovskem smislu se dotikajo tudi vseh ostalih vlog, ki jih igramo v družbi. Te planetarne kompozicije so globoko v naši duši, so hkrati naši kompleksi, fantazije in načini obnašanja. Kozmos znotraj nas je globok, nenavaden in skrivnosten. Pri njegovem odkrivanju je potrebno predvsem potrpljenje in čas.
Delo s simboli, sanjami, imaginacijo
Kaljenje duše kot je delo z domišljijo in astrologijo imenoval Ficino prinaša globoko veselje. Študij duha in simbolike planetov prinaša študije planetov, bogov, tega kar predstavljajo in njihovega vpliva na človeka. V bolj splošnem smislu je to delo s podobami mitologije, različnih tradicij iz religije, predvsem pa delo s poezijo, domišljijo in ostalimi umetnostmi, velik pomen je tu dajal predvsem sanjam in aktivnim fantazijam. Cilj je bil vsekakor spoznati kaj duša hoče in želi.
Ukvarjanje s sanjami je še posebej pomembno, zato da spoznamo naše osebne mite, heroje, demone in da odkrijemo lastno zavest. Resno ukvarjanje s sanjami Ficino loči od vraževerja, ki je očitno bilo zelo močno prisotno že takrat v povezavi s sanjami. Priporočal je namreč, da se sanje zapisuje in jih opazuje v določenem časovnem obdobju, s tem pridemo v stik z lastnimi podobami in miti. Včasih lahko sanje razumemo kot vodilo v življenju, nanje pa se lahko obrnemo tudi v imaginaciji in jih študiramo v povezavi z vsakodnevnim življenjem. Takšno ukvarjanje dušo napolni s podobami, ki jo nagovorijo.
Ficino je tudi priporočal, da imamo v hiši vsaj eno karto vesolja in pa lastne kozmološke martice, saj naj bi nas to spodbujalo k nenehnemu urjenju domišljije in opazovanja lastnega kozmosa.
Zapisala: Manca Švara, specializantka Jungovske analitične psihologije in psihološka astrologinja. Če koga zanima poglabljanje v lasten kozmos se lahko dogovorimo za osnovni vpogled v astrološko simboliko rojstne karte ali za serijo svetovanj.